Nova pravila za prehranska dopolnila (ZVHK): kaj pomenijo pri nakupu

Kateri zakon in od kdaj

Zakon o varni hrani in krmi (ZVHK) je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 100/2025 (4. 12. 2025), veljati je začel 19. 12. 2025, uporablja pa se od 1. 1. 2026. Prehranskim dopolnilom je namenjenih več členov: 61 (opredelitev in sestava), 62 (označevanje, predstavljanje in oglaševanje), 63 (oglaševalsko sporočilo) in 67 (prva prijava). Dve najstrožji določbi – šesti in sedmi odstavek 62. člena – se po 120. členu uporabljata od 19. 3. 2026, tri mesece po uveljavitvi. Podrobnosti bodo v podzakonskih predpisih, ki jih mora vlada oziroma minister izdati v dveh letih (122. člen); do takrat se še uporablja stari Pravilnik o prehranskih dopolnilih.

1. Brez brezplačnih škatlic – tudi „1+1 gratis“

Šesti odstavek 62. člena: dajanje brezplačnih prehranskih dopolnil, vzorcev ali dopolnil „v kateri koli drugi obliki za promocijske namene“ neposredno potrošniku ali prek izvajalca zdravstvene dejavnosti ni dovoljeno. Ministrstvo za zdravje v odgovorih na vprašanja (februar 2026) izrecno našteva, česa ni več: promocij „1+1 gratis“, dopolnila kot darila, naturalnega rabata v dopolnilih, degustacij in dopolnil kot nagrad v nagradnih igrah. Zaloge promocijskih pakiranj so se smele porabiti do 19. 3. 2026.

Kaj to pomeni v telefonskem pogovoru: če vam prodajalec ponudi „tretjo škatlico brezplačno“ ali „darilo“, ponuja nekaj, česar zakon v Sloveniji ne dovoljuje več. Dovoljen ostaja popust v denarju – nižja cena na kos pri več škatlicah. Vprašajte torej za ceno na škatlico in za končni znesek z dostavo, ne za „gratis“.

2. Brez zdravnikov in farmacevtov v oglasih

Sedmi odstavek 62. člena prepoveduje oglaševanje prehranskih dopolnil prek zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev; tudi etiketa ne sme vsebovati informacij v povezavi z njimi. Ministrstvo pojasnjuje, da to zajema zdravnike, farmacevte, farmacevtske tehnike, dietetike in lekarne kot del zdravstvene dejavnosti – in ne le plačane nastope, temveč tudi „priporočila“ v oglasih.

Kaj to pomeni: prodajna stran za prehransko dopolnilo z „dr. Novakom, ki priporoča“, s fotografijo v beli halji ali z zgodbo „kardiolog razkriva“ krši slovenski zakon – ne glede na to, ali je oseba resnična. Litovski organ za varstvo potrošnikov je junija 2026 opozoril prav na tovrstne strani, med njimi na eno s kapsulami Pulsactive, kjer so bili izdelki predstavljeni kot zdravila z morda izmišljenimi zdravniki. To je razlog, da ta stran ne navaja nobenega zdravnika in nobenega mnenja.

3. Kaj oglas ne sme trditi (velja že zdaj)

Drugi in tretji odstavek 62. člena ponovita evropsko pravilo v slovenskem jeziku: prehranskim dopolnilom se ne smejo pripisovati lastnosti preprečevanja, zdravljenja ali ozdravljenja bolezni, in oglas ne sme namigovati, da z uravnoteženo prehrano ni mogoče zagotoviti dovolj hranil. Katere trditve o učinku so dovoljene, določa uredba 1924/2006 z registrom 432/2012 – za rastline, kot so oljčni list, glog, česen in zelena, v njem ni odobrene trditve. Zato prodajna stran, ki ostane pri količinah (250 mg izvlečka, 20 % oleuropeina, 1 kapsula na dan), ni „skromna“, temveč edina zakonita.

4. Oglaševalsko sporočilo – prihaja

63. člen uvaja obvezno oglaševalsko sporočilo pri vsakem predstavljanju in oglaševanju prehranskih dopolnil na spletnih straneh, v tisku, v avdiovizualnih medijih in na platformah: potrošniku mora jasno povedati, da gre za prehransko dopolnilo in ne za zdravilo. Natančno besedilo in obliko določi minister za zdravje s podzakonskim aktom; do njegove objave sporočilo še ni predpisano. Ta stran do takrat uporablja lastno formulacijo: oznaka „prehransko dopolnilo“ v glavi, v razdelku opozoril in v nogi.

5. Prva prijava – še ne velja

67. člen določa, da nosilec živilske dejavnosti, ki prehransko dopolnilo prvič daje na trg v Sloveniji, izdelek prijavi ministrstvu za zdravje in plača pristojbino; spremembo sestave ali prenehanje prodaje mora sporočiti. Postopek in roke določi vlada z uredbo – in dokler te ni, prijava ni obvezna (ministrstvo: „do objave podzakonskega akta obveznost še ne velja“). Prijava bo obvezna za izdelke, ki bodo takrat prvič na trgu ali bodo spremenili sestavo ali ime; za ostale prostovoljna. Zato trenutno noben prodajalec ne more pokazati „slovenske prijave“ Pulsactive – in noben potrošnik je ne more zahtevati.

Kdo nadzira

Nadzor nad prehranskimi dopolnili opravlja Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije (ZIRS), za oglaševanje na spletu odgovarja nosilec živilske dejavnosti (51. člen ZVHK). Za prodajne pogoje – nepoštene prakse, potrditev pogodbe, odstop – je pristojen Tržni inšpektorat RS. Pri dvomu, ali je izdelek zdravilo, odloča zakon o zdravilih in JAZMP (61. člen, šesti odstavek).

Kontrolni seznam za telefonski pogovor

Cena na škatlico in končni znesek z dostavo – brez „gratis“ in „darila“ (62. člen, šesti odstavek).
Noben zdravnik, farmacevt ali lekarna v oglasu in pogovoru (sedmi odstavek).
Nobenega „zdravi“, „odpravi“, „preprečuje“ (drugi odstavek) – le sestava in odmerek.
Potrditev ponudbe po SMS ali e-pošti, ki jo potrdite sami (čl. 146 ZVPot-1); 14 dni za odstop neodprte škatlice (čl. 134).
Škatlica z oznako „prehransko dopolnilo“, opozorili in seznamom sestavin v razumljivem jeziku (čl. 62(5) ZVHK, uredba 1169/2011).

Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Ta članek povzema zakon in pojasnila ministrstva na dan 22. 9. 2026 in ni pravni nasvet.

Nova pravila za prehranska dopolnila v Sloveniji: brez brezplačnih škatlic, brez zdravnikov v oglasih, prva prijava – kaj to pomeni pri nakupu po telefonu